Za mnoge podjetnike in podjetnice odhod na porodniško odsotnost ne pomeni zgolj pomembnega življenjskega dogodka, temveč tudi resen organizacijski izziv. Medtem ko zaposleni delavec praviloma preprosto nastopi porodniški dopust, je položaj samostojnega podjetnika ali direktorja enoosebne družbe pogosto bistveno bolj zapleten. Poslovanje se ne ustavi samo zato, ker se podjetnik začasno umakne iz vsakodnevnega dela. Stranke še vedno pričakujejo odgovore, naročila je treba obdelati, račune izdati, dokumentacijo urediti in poslovne procese usklajevati.
Prav zato se številni podjetniki že pred nastopom porodniške odsotnosti začnejo spraševati, ali jim lahko pri poslovanju pomaga zakonec, partner, starš ali drug družinski član. V praksi pogosto slišimo, da je takšna pomoč prepovedana ali da je treba družinskega člana nujno zaposliti. Takšno razumevanje ni pravilno. Slovenska zakonodaja namreč pozna institut kratkotrajnega dela družinskega člana, ki lahko pod določenimi pogoji predstavlja zakonito, praktično in stroškovno učinkovito rešitev za nadaljevanje poslovanja podjetja.
Kaj je kratkotrajno delo družinskega člana?
Kratkotrajno delo ureja 17. člen Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Gre za posebno obliko brezplačnega dela, ki ga lahko pri samozaposleni osebi, mikrodružbi ali zavodu z največ desetimi zaposlenimi opravljajo določeni družinski člani.
Namen zakonodajalca je bil omogočiti zakonito pomoč znotraj družine v primerih, ko obseg dela ne upravičuje zaposlitve ali druge pogodbene oblike sodelovanja. Institut je zato posebej zanimiv za podjetnike in podjetnice, ki želijo v času porodniške odsotnosti zagotoviti kontinuiteto poslovanja, ne da bi morali zaradi nekaj ur pomoči mesečno sklepati zapletena pogodbenopravna razmerja.
Čeprav zakon omogoča določeno mero fleksibilnosti, jo hkrati omejuje s pogoji, ki jih mora podjetnik spoštovati.
Kdo lahko opravlja kratkotrajno delo?
Zakon natančno določa krog oseb, ki lahko opravljajo kratkotrajno delo. Mednje sodijo zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe, oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena ter starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.
To pomeni, da se podjetnik ne more sam odločiti, komu bo omogočil opravljanje kratkotrajnega dela. Če oseba ne sodi v zakonsko določen krog upravičencev, tega instituta ni mogoče uporabiti, ne glede na to, kako tesno je sicer povezana s podjetjem.
Prav zaradi tega je pred začetkom sodelovanja smiselno preveriti, ali konkretna oseba sploh izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje kratkotrajnega dela.
Zakaj je kratkotrajno delo posebej zanimivo za podjetnike na porodniški?
Pri manjših podjetjih pogosto ne gre za vprašanje, ali je pomoč potrebna, temveč v kakšnem obsegu je potrebna. Lastnica spletne trgovine bo morda potrebovala pomoč pri pakiranju pošiljk in komunikaciji z dostavnimi službami. Lastnik manjšega računovodskega servisa bo želel zagotoviti sprejem dokumentacije in osnovno administracijo. Direktor enoosebne družbe bo morda potreboval pomoč pri organizaciji sestankov ali usklajevanju vsakodnevnih opravil.
V vseh teh primerih se pogosto izkaže, da obseg dela ne upravičuje zaposlitve dodatnega delavca, hkrati pa popolna odsotnost pomoči lahko resno ogrozi poslovanje podjetja. Prav v takšnih situacijah lahko kratkotrajno delo predstavlja učinkovito rešitev.
Pomembno pa je poudariti, da institut ni namenjen temu, da bi družinski član dejansko prevzel celotno poslovanje podjetja. Gre za omejeno obliko pomoči, ki mora ostati znotraj zakonsko dopustnih okvirjev.
Brezplačnost ni zgolj prednost, temveč tudi omejitev
Veliko podjetnikov kratkotrajno delo prepozna predvsem kot stroškovno ugodno možnost, saj zakon ne zahteva sklenitve pogodbe o zaposlitvi in ne predvideva izplačevanja plače. Vendar pa ravno ta značilnost predstavlja tudi eno najpomembnejših omejitev.
Kratkotrajno delo je po zakonu brezplačno. To pomeni, da družinski član za opravljeno delo ne sme prejeti plačila za delo. Podjetniki pogosto spregledajo, da lahko težave povzročijo tudi različna povračila stroškov ali druge oblike denarnih ugodnosti, če predstavljajo dejansko nadomestilo za opravljeno delo.
Prav zato je pri organizaciji sodelovanja pomembno, da se že vnaprej jasno opredeli, kakšna bo vloga družinskega člana in na kakšni pravni podlagi bo pomoč opravljal.
Omejitev štiridesetih ur mesečno ni formalnost
Druga pomembna omejitev se nanaša na obseg dela. Zakon določa, da se kratkotrajno delo lahko opravlja največ 40 (štirideset) ur mesečno.
Ta omejitev ni zgolj administrativna zahteva, temveč eden izmed temeljnih pogojev za uporabo instituta. Če družinski član dejansko opravlja delo v večjem obsegu, se podjetnik ne more več uspešno sklicevati na kratkotrajno delo. V takšnem primeru je treba razmisliti o drugih oblikah sodelovanja.
Pred nastopom porodniške odsotnosti je zato smiselno oceniti dejanske potrebe podjetja. Če bo pomoč potrebna zgolj občasno, lahko kratkotrajno delo predstavlja ustrezno rešitev. Če pa bo družinski član praktično vsakodnevno prevzemal pomemben del poslovanja, bo praviloma treba poiskati drugo pravno podlago.
Dokazovanje je enako pomembno kot zakonitost
V praksi največ težav običajno ne nastane zato, ker podjetniki ne bi želeli ravnati zakonito, temveč zato, ker svojih ravnanj ne morejo ustrezno dokazati.
Če pride do nadzora, ni dovolj zgolj zatrjevati, da je pomoč potekala v okviru kratkotrajnega dela. Podjetnik mora biti sposoben izkazati, kdo je delo opravljal, kdaj ga je opravljal in v kakšnem obsegu. Prav zato zakon zahteva vodenje posebne evidence kratkotrajnega dela.
Čeprav zakon izrecno ne zahteva dodatnega internega dogovora med podjetnikom in družinskim članom, je tak dokument v praksi pogosto koristen. Pomaga določiti naloge, odgovornosti in pričakovani obseg pomoči ter hkrati prispeva k večji preglednosti poslovanja.
Kaj morate urediti pred začetkom kratkotrajnega dela?
Če razmišljate o uporabi kratkotrajnega dela med porodniško odsotnostjo, je smiselno priprave začeti pravočasno. Poleg preverjanja, ali družinski član izpolnjuje zakonske pogoje, je treba urediti tudi določene administrativne obveznosti, ki jih zakon povezuje z opravljanjem kratkotrajnega dela.
Ker gre za temo, ki odpira številna praktična vprašanja, smo podroben vodič pripravili v ločenem članku, kjer po korakih pojasnjujemo postopek prijave družinskega člana preko sistema SPOT, prijavo v zavarovanje, oddajo obrazcev REK-O ter vodenje zakonsko predpisanih evidenc.
Prenesite brezplačen paket za kratkotrajno delo družinskega člana
Če razmišljate o tem, da bi vam med porodniško odsotnostjo pri poslovanju pomagal zakonec, partner, starš ali drug družinski član, je smiselno, da vse potrebno uredite še pred začetkom opravljanja dela.
Da bi vam postopek olajšali, smo pripravili brezplačen paket dokumentov, ki vsebuje:
- vzorec dogovora o opravljanju kratkotrajnega dela družinskega člana,
- vzorec evidence kratkotrajnega dela,
- kontrolni seznam obveznosti, ki jih je priporočljivo urediti pred začetkom opravljanja dela.
V naslednjem članku bomo korak za korakom prikazali še postopek prijave družinskega člana preko sistema SPOT, prijavo v zavarovanje ter obveznosti v zvezi z oddajo obrazcev REK-O.
Pri RLA verjamemo, da je večino postopkov mogoče izpeljati brez zapletov, če posameznik pravočasno razume pravila in pozna ključne korake. Prav zato pripravljamo praktične vodiče in vzorce dokumentov, ki podjetnikom pomagajo pri samostojnem urejanju pravnih in poslovnih vprašanj.
Ker pa je vsako podjetje nekoliko drugačno, smo dokumente pripravili kot praktično izhodišče, ki ga je treba prilagoditi konkretnemu načinu poslovanja. V paket smo zato vključili tudi pojasnila, na katere okoliščine je pri uporabi posameznega dokumenta smiselno posebej paziti.